Koliko kutic potrebujem za svoj razdelevalnik?

En modul na najeto enoto ali polnilno mesto

V večini primerov je ena omarica dovolj na vsako samostojno enoto, ki se oddaja gostom, in na vsako polnilno mesto, ki se obračunava posebej. Vsaka enota namreč dobi svojo QR-kodo, svojo tarifo in svoj obračun, in to zahteva modul, ki natančno meri porabo te enote in jo po potrebi izklopi. Kdor na primer oddaja tri ločene počitniške hiške na enem posestvu, vsako s svojo omarico z varovalkami, namesti torej tri module; kdor oddaja eno hišo z dvema polnilnima mestoma, ki se oddajata posebej, ta polnilna mesta šteje kot ločene enote in pride v tem primeru na skupno tri module.

Situacija postane manj enoznačna, ko je na eno omarico z varovalkami z eno glavno priključitvijo priključenih več enot, ali ko so skupine v tej omarici med seboj prepletene — na primer kadar so vtičnice dveh gostinskih enot na isti skupini. V tem primeru ne določa število gostov ali enot, koliko modulov je praktično potrebnih, temveč način, kako so skupine v omarici z varovalkami že razdeljene. Preverjanje obstoječe omarice z varovalkami, ki ga opravi nameščajoči električar, pokaže, ali razdelitev omogoča priključitev modula na vsako enoto, ali pa je treba skupine najprej prilagoditi, preden je to mogoče.

Kaj NEN 1010 pravi o razdelitvi skupin

Razdelitev omarice z varovalkami na skupine in zahteve, ki jim morajo te skupine ustrezati, izhajajo iz NEN 1010, standarda za nizkonapetostne inštalacije, ki ima prek nizozemskega gradbenega pravilnika (Bouwbesluit) zakonski status. Ta standard ne določa, koliko modulov je potrebnih na naslovu — to izhaja iz števila najetih enot in polnilnih mest — temveč določa, kako je zgrajena osnovna omarica z varovalkami in kako se lahko prilagaja, s čimer posredno določa tudi, koliko ločenih skupin je na voljo za priključitev modula. Nameščajoči električar se pri presoji ali prilagajanju razdelitve skupin sklicuje na ta standard.